Tudi ta svet ni ostal brez človeške navzočnosti. Prvi razlog zanjo je bila pomembna cestna povezava med Kranjsko in Koroško. Zato so se že v zgodnjih letih srednjega veka tu naseljevali ljudje. Prva krajevna omemba Kokre sodi v leto 1147. Pravijo, da so nekoč v Spodnjih Fužinah, enem od zaselkov Kokre, talili železno rudo. O tem, razen imena, ni sledu. Planinski in gorski svet pa je postal privlačen za mnoge naseljence, kljub temu da je življenje tu vedno zahtevnejše kakor na ravnem.Prvotno so se prebivalci ukvarjali z žagarstvom in pridobivanjem porfirja. Še po 2. sv. vojni je v Leskovcu deloval kamnolom in drobilec kamenja, ki pa je po nacionalizaciji propadel. Pred vojno so obstajali celo načrti za izgradnjo železnice.Med 2. sv. vojno je vas s strani okupatorja utrpela veliko gmotno in človeško škodo. Okupator je kot proti ukrep za uboj nemškega prevoznika, ki se je zgodil v vasi, krajane kaznoval s požigom hiš, gospodarskih poslopij in pobojem številnih gospodarjev kmetij. Žal ta žrtev nič krivih kokrjanov tudi po vojni ni bila nagrajena z državno pomočjo, tako da je Kokra kot vas v času od 2. sv. vojne do samostojne Slovenije močno nazadovala. Trend se je nekoliko obrnil šele po denacionalizaciji v 90ih letih, ko so kmetje dobili nazaj odvzeto premoženje.Dandanes je Kokra 10 kilometrov razpotegnjeno naselje, ki ga sestavljajo zaselki Polana, Kokra, Podlebelca in Fužine. Ostale hiše so raztresene ob rečni strugi, še bolj pa daleč naokrog po sončnih legah visoko po hribih pod dvatisočaki Grintovcem, Kočno, Kalškim Grebenom in Krvavcem. Vas spada v občino Preddvor. Značilnost Kokre so samotne gorske kmetije, kjer se ljudje danes preživljajo z rejo živine, s sekanjem gozda in tako, da vsak dan hodijo v dolino in naprej proti Kranju v službo - ves ta način življenja je vplival na njihovo vernost. V vasi je bila tako že leta 1797 postavljena cerkev Marije Brezmadežne.
